obstojna praštevila - Presek

števk. Elektronska verzija: http://www.presek.si/23/1265-Grasselli.pdf c 1996 Društvo ... Ko vpraštevilu 13 zamenjamo vrstni red števk, dobimo praštevilo 31. Če.

obstojna praštevila - Presek - Sorodni dokumenti

obstojna praštevila - Presek

http://www.presek.si/23/1265-Grasselli.pdf

števk. Elektronska verzija: http://www.presek.si/23/1265-Grasselli.pdf c 1996 Društvo ... Ko vpraštevilu 13 zamenjamo vrstni red števk, dobimo praštevilo 31. Če.

NAJVEČJA ZNANA PRAŠTEVILA – nekoč in danes - Presek

http://www.presek.si/28/1458-Potocnik.pdf

dejstvu, da je za velika števila težko preveriti, ali so praštevila ali ne, sloni ena najrazširjenejših metod šifriranja sporočil (glej članek: M. Vencelj,. Šifriranje z ...

PRAŠTEVILA NEKOČ IN DANES - Kar so osnovni delci v ... - Presek

http://www.presek.si/17/1005-Strnad.pdf

delci v fiziki in elementi v kemiji, so praštevila v teoriji števil ... Za ugotovitev. ali je dano število z dvajset do t isoč ciframi praštevilo. obstaja več dob rih raču ...

to in ono o tajnopisih - Presek

http://www.presek.si/22/1232-Vencelj.pdf

Najpreprostejši tajnopisi temelje na permutaciji črk v abecedi jezika, v katerem je sporočilo ... tri črke abecede pa so nadomestili s prvimi tremi. V slovenščini ...

O SIJU - Presek

http://www.presek.si/6/354-Prosen-Hribar.pdf

obliko ozvezdij - njihove zvezde žarijo na skoraj črnem ozadju neba. Bolj visoko ko gremo, se na temnem ozadju prižigajo nove in nove zvezde in jasne oblike ...

O TRENJU, I. del - Presek

http://www.presek.si/31/1538-Strnad-trenje.pdf

zavore, avtomobila ne bi mogli pustiti zavrtega na klancu. Ne bi mogli uporabiti ... o trenju je razmišljal že Aristotel, a ni spoznal, da je sila trenja usmerjena ...

o spektrih - Presek

http://www.presek.si/13/797-Strnad.pdf

osnovnošolci v sedmem in osmem razredu, kaj je spekter? ... Črtasti spekter vodika na vidnem območju v diagramu. 326 ... Emisijski in absorpcijski spektri.

letalski pok - Presek

http://www.presek.si/19/1101-Strnad.pdf

s hitrostjo zvoka. Pri navadni temperaturi meri v zraku hitrost okoli 340 metrov na sekundo ali 1200 kilometrov na uro. Na večji višinije zaradi nižje temperature ...

LED IN VODA - Presek

http://www.presek.si/19/1094-Strnad.pdf

Prostornina kilograma vode je pri 4°( najmanjša. Tedaj je gostota vode največja (slika 1). Podobno temperaturno odvisnost prostornine opazimo samo pri ...

Matematika - Presek

http://www.presek.si/29/1467-Grasselli.pdf

števili pri delitvi s p isti ostanek, je njuna razlika deljiva s p. Ker je a tuj ... možnosti za z pa kvečj emu n , imata od izbranih števil vsaj dve enak z in padeta v isti ...

mlečni voz - Presek

http://www.presek.si/23/1278-Prosen.pdf

Strani 344–346. Marijan Prosen: MLECNI VOZ. Kljucne besede: astronomija, ozvezdja, Rimska cesta, Strelec, Sagitta- rius, Mlecna skleda, Mlecna zajemalka.

veter fen - Presek

http://www.presek.si/4/4-4-Petkovsek.pdf

ni grebenov je veter sorazmerno topel in suh. Pravimo mu fen. Po tem vetru ... Kako nastane fen ? Fen lahko nastane na dva na čina . Prv i način nam ponazarja ...

oh, to sevanje! - Presek

http://www.presek.si/30/1524-Mele-Kralj-Zeleznik.pdf

za neionizirajoče sevanje. Krajša valovna dolžina in hkrati večja frekvenca pa sta značilnosti ionizirajočega sevanj a. Va lovna dolžina. Slika 1. Valovna dolžina ...

sto let elektrona - Presek

http://www.presek.si/24/1306-Strnad.pdf

odkritje elektrona nakazalo, da so atomi sestavljeni iz naelektrenih del- cev. To misel ... soli enak naboj izloči kilomol katerega koli enovalentnega elementa. Ob.

o številih 11. . . 1 - Presek

http://www.presek.si/25/1323-Grasselli.pdf

To pomeni, da se med prafaktorji števil (1) nahajajo vsa praštevila razen 2 in 5. Praštevilski razcep začetnih števil iz (1) navaja preglednica: J2 = 11 =11. J3 =.

sončne ure - Presek

http://www.presek.si/13/790-Cadez.pdf

ure so nadomestile sončne ure šele takrat, ko so postale dovolj poceni in z razvojem radiofonije, ko je nastala možnost enotnega naravnavanja ur. Sončne.

o praštevilih - Presek

http://www.presek.si/23/1259-Zalar.pdf

(a) Vsa praštevila, razen dvojke, so liha števila. (b) Nobeno praštevilo, razen trojke, ni deljivo s 3. (c) Če je p praštevilo in je p = xy, potem je x = 1, y = p ali pa.

o severnici - Presek

http://www.presek.si/1/1-3-Prosen.pdf

Jasnega večera opazuj Severnico in zvezde okrog nje ali us- ... Severnica je zelo blizu nebesnega ... lahko ugotoviš, da je Severnica dvojna zvezda (sl.S).

koren iz - Presek

http://www.presek.si/29/1478-Ramsak-Brank.pdf

Množenje dveh korenov bi dalo spet en sam koren: J(iVb = ve,C = ab (neko drugo naravno število). Podobno pa velja tudi za množenje naravnega števila in.

koliko je ura? - Presek

http://www.presek.si/20/1151-Vidav.pdf

Pred kratkimje Gerald Weinsteinv časopisu American Mathematical Monthly postavil tole vprašanje: Ali lahko ugotovimo točen čas, če poznamo lego obeh.

vozli - Presek

http://www.presek.si/17/982-Domajnko-vozli.pdf

pravimo vozel v obliki osmice - tak, kakršnega vidimo na desni strani slike 1. Vsaki izmed teh treh vrvic zatem staknimo oba njena prosta konca in jih naposled ...

MATRIKE - Presek

http://www.presek.si/23/1259-Arnus.pdf

Imenujemo ga determinanta D matrike A = [~: ~]. Če je torej D -1 O, je matrika. B =[~ ~] inverzna matrika matrike A ali AB = J. Bralec se lahko prepriča, da je.

to in ono o balonih in ob njih - Presek

http://www.presek.si/13/790-Strnad.pdf

Pri ba/onih na vroč zrak je pač zrak v balonu bolj vroč kot zunaj. Vroč zrak se ohlaja, zato tak balon leti le kratek čas, če z grelcem sproti ne grejemo zraka v njem ...

sončev obrat - Presek

http://www.presek.si/31/1559-Prosen.pdf

Marijan Prosen: SONCEV OBRAT. Kljucne besede: astronomija, solsticij, letni casi. ... najnižje lege Sonca nad obzorjem v kakem kraju na Zemlji. Gre torej za.

egipčanski algoritem - Presek

http://www.presek.si/13/13-2-Grasselli.pdf

Simbola za seštevanje pri starih Egipčanih še ni bilo. Seštevanje so ... zitev ulomka z vsoto različnih osnovnih ulomkov in kdaj še ulomkov t oziro- ma~. Ulomek i ...

nagradna naloga - Presek

http://www.presek.si/15/884-Petkovsek.pdf

... ki pa ima rahel prizvok n ečesa nasilnega. Ker sestavnim delom aritmetičnega izraza, ki ima obliko vsote, rečemo členi (prim. izraze enočlenik, dvočlenik ipd.) ...

ogrejmo se za kongruence - Presek

http://www.presek.si/15/902-Lavric-Euler.pdf

kongruenca (ujemanje, skladnost) . Rekli bomo, da sta dva dneva kongruentna. če imata isto ime (nedelja, ponedeljek, ...). Na isto ime naletimo vsakih sedem ...

pobočje nanosa - Presek

http://www.presek.si/30/1522-Likar.pdf

Kljucne besede: fizika, oblika pobocja, strmina. Elektronska verzija: http://www.presek.si/30/1522-Likar.pdf c 2003 Društvo matematikov, fizikov in astronomov ...

cevov izrek - Presek

http://www.presek.si/20/1115-Vencelj.pdf

Naj bo dana daljica AB in točka C E (A, B). Pravimo, da ... je neko pozitivno realno število >., zato lahko tudi rečemo, da točka C ... Višinska točka to rej ob staja .

GLASBENA LESTVICA, 2.del - Presek

http://www.presek.si/16/928-Vencelj.pdf

acijska matematika, nihanje strune, glasbena lestvica, verižni ulomki. ... "Melodija" iz osnovnih tonov c, d, e, f, gi a, h, C se imenuje C-durova lestvica.

pravilni petkotnik - Presek

http://www.presek.si/19/1094-Vencelj-petkotnik.pdf

List za mlade matematike, fizike, astronome in racunalnikarje. ISSN 0351-6652. Letnik 19 (1991/1992). Številka 4. Stran 213. Marija Vencelj: PRAVILNI ...

množenje na prste - Presek

http://www.presek.si/3/3-1-Vrabec.pdf

Pre pro s t o , ka j ne ? Z malo vaje se lahko č lo vek tako izuri, da vidi rezult a t v trenutku . Toda , a l i re s pr ide vedno prav i rezul - tat? Poizkusimo še 9·6: 28.

potenčna števila - Presek

http://www.presek.si/20/1115-Grasselli.pdf

Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1115-Grasselli.pdf ... POTEN ČNA ŠTEVILA ... hitro pridemo do drugih rešitev enačb e (4) v naravnih številih.

sprehod po megli - Presek

http://www.presek.si/24/1295-Rakovec.pdf

Za majhno kroglico je sila upora premo so- razmerna hitrosti padanja v in polmeru kroglice r; tedaj velja Stokesov linearni zakon upora Fu =Fs =61rf.l rv (tu je f.l ...

paradoksa s tekočinami - Presek

http://www.presek.si/18/1023-Strnad.pdf

poglavje o tekočinah. prvi v del. ki obravnava mirujoče tekočine. hidrostatiko. drugi v del ... kot drugi pred njim. na primer Simon Stevin. je opredelil tlak v mirujoči.

zvezda ki pulzira - Presek

http://www.presek.si/14/859-Prosen.pdf

Tokrat ti predlagamo, da opazuješ zvezdo Eta (7)) v ozvezdju Orla in ... Orla. S pozornim in vztrajnim opazo-. 3,5m vanjem spremembo sija te zvezde zagotovo.