obstojna praštevila - Presek
števk. Elektronska verzija: http://www.presek.si/23/1265-Grasselli.pdf c 1996 Društvo ... Ko vpraštevilu 13 zamenjamo vrstni red števk, dobimo praštevilo 31. Če.
obstojna praštevila - Presek - Sorodni dokumenti
obstojna praštevila - Presek
http://www.presek.si/23/1265-Grasselli.pdfštevk. Elektronska verzija: http://www.presek.si/23/1265-Grasselli.pdf c 1996 Društvo ... Ko vpraštevilu 13 zamenjamo vrstni red števk, dobimo praštevilo 31. Če.
NAJVEČJA ZNANA PRAŠTEVILA – nekoč in danes - Presek
http://www.presek.si/28/1458-Potocnik.pdfdejstvu, da je za velika števila težko preveriti, ali so praštevila ali ne, sloni ena najrazširjenejših metod šifriranja sporočil (glej članek: M. Vencelj,. Šifriranje z ...
PRAŠTEVILA NEKOČ IN DANES - Kar so osnovni delci v ... - Presek
http://www.presek.si/17/1005-Strnad.pdfdelci v fiziki in elementi v kemiji, so praštevila v teoriji števil ... Za ugotovitev. ali je dano število z dvajset do t isoč ciframi praštevilo. obstaja več dob rih raču ...
to in ono o tajnopisih - Presek
http://www.presek.si/22/1232-Vencelj.pdfNajpreprostejši tajnopisi temelje na permutaciji črk v abecedi jezika, v katerem je sporočilo ... tri črke abecede pa so nadomestili s prvimi tremi. V slovenščini ...
O SIJU - Presek
http://www.presek.si/6/354-Prosen-Hribar.pdfobliko ozvezdij - njihove zvezde žarijo na skoraj črnem ozadju neba. Bolj visoko ko gremo, se na temnem ozadju prižigajo nove in nove zvezde in jasne oblike ...
O TRENJU, I. del - Presek
http://www.presek.si/31/1538-Strnad-trenje.pdfzavore, avtomobila ne bi mogli pustiti zavrtega na klancu. Ne bi mogli uporabiti ... o trenju je razmišljal že Aristotel, a ni spoznal, da je sila trenja usmerjena ...
o spektrih - Presek
http://www.presek.si/13/797-Strnad.pdfosnovnošolci v sedmem in osmem razredu, kaj je spekter? ... Črtasti spekter vodika na vidnem območju v diagramu. 326 ... Emisijski in absorpcijski spektri.
letalski pok - Presek
http://www.presek.si/19/1101-Strnad.pdfs hitrostjo zvoka. Pri navadni temperaturi meri v zraku hitrost okoli 340 metrov na sekundo ali 1200 kilometrov na uro. Na večji višinije zaradi nižje temperature ...
LED IN VODA - Presek
http://www.presek.si/19/1094-Strnad.pdfProstornina kilograma vode je pri 4°( najmanjša. Tedaj je gostota vode največja (slika 1). Podobno temperaturno odvisnost prostornine opazimo samo pri ...
Matematika - Presek
http://www.presek.si/29/1467-Grasselli.pdfštevili pri delitvi s p isti ostanek, je njuna razlika deljiva s p. Ker je a tuj ... možnosti za z pa kvečj emu n , imata od izbranih števil vsaj dve enak z in padeta v isti ...
mlečni voz - Presek
http://www.presek.si/23/1278-Prosen.pdfStrani 344–346. Marijan Prosen: MLECNI VOZ. Kljucne besede: astronomija, ozvezdja, Rimska cesta, Strelec, Sagitta- rius, Mlecna skleda, Mlecna zajemalka.
veter fen - Presek
http://www.presek.si/4/4-4-Petkovsek.pdfni grebenov je veter sorazmerno topel in suh. Pravimo mu fen. Po tem vetru ... Kako nastane fen ? Fen lahko nastane na dva na čina . Prv i način nam ponazarja ...
oh, to sevanje! - Presek
http://www.presek.si/30/1524-Mele-Kralj-Zeleznik.pdfza neionizirajoče sevanje. Krajša valovna dolžina in hkrati večja frekvenca pa sta značilnosti ionizirajočega sevanj a. Va lovna dolžina. Slika 1. Valovna dolžina ...
sto let elektrona - Presek
http://www.presek.si/24/1306-Strnad.pdfodkritje elektrona nakazalo, da so atomi sestavljeni iz naelektrenih del- cev. To misel ... soli enak naboj izloči kilomol katerega koli enovalentnega elementa. Ob.
o številih 11. . . 1 - Presek
http://www.presek.si/25/1323-Grasselli.pdfTo pomeni, da se med prafaktorji števil (1) nahajajo vsa praštevila razen 2 in 5. Praštevilski razcep začetnih števil iz (1) navaja preglednica: J2 = 11 =11. J3 =.
sončne ure - Presek
http://www.presek.si/13/790-Cadez.pdfure so nadomestile sončne ure šele takrat, ko so postale dovolj poceni in z razvojem radiofonije, ko je nastala možnost enotnega naravnavanja ur. Sončne.
o praštevilih - Presek
http://www.presek.si/23/1259-Zalar.pdf(a) Vsa praštevila, razen dvojke, so liha števila. (b) Nobeno praštevilo, razen trojke, ni deljivo s 3. (c) Če je p praštevilo in je p = xy, potem je x = 1, y = p ali pa.
o severnici - Presek
http://www.presek.si/1/1-3-Prosen.pdfJasnega večera opazuj Severnico in zvezde okrog nje ali us- ... Severnica je zelo blizu nebesnega ... lahko ugotoviš, da je Severnica dvojna zvezda (sl.S).
koren iz - Presek
http://www.presek.si/29/1478-Ramsak-Brank.pdfMnoženje dveh korenov bi dalo spet en sam koren: J(iVb = ve,C = ab (neko drugo naravno število). Podobno pa velja tudi za množenje naravnega števila in.
koliko je ura? - Presek
http://www.presek.si/20/1151-Vidav.pdfPred kratkimje Gerald Weinsteinv časopisu American Mathematical Monthly postavil tole vprašanje: Ali lahko ugotovimo točen čas, če poznamo lego obeh.
vozli - Presek
http://www.presek.si/17/982-Domajnko-vozli.pdfpravimo vozel v obliki osmice - tak, kakršnega vidimo na desni strani slike 1. Vsaki izmed teh treh vrvic zatem staknimo oba njena prosta konca in jih naposled ...
MATRIKE - Presek
http://www.presek.si/23/1259-Arnus.pdfImenujemo ga determinanta D matrike A = [~: ~]. Če je torej D -1 O, je matrika. B =[~ ~] inverzna matrika matrike A ali AB = J. Bralec se lahko prepriča, da je.
to in ono o balonih in ob njih - Presek
http://www.presek.si/13/790-Strnad.pdfPri ba/onih na vroč zrak je pač zrak v balonu bolj vroč kot zunaj. Vroč zrak se ohlaja, zato tak balon leti le kratek čas, če z grelcem sproti ne grejemo zraka v njem ...
sončev obrat - Presek
http://www.presek.si/31/1559-Prosen.pdfMarijan Prosen: SONCEV OBRAT. Kljucne besede: astronomija, solsticij, letni casi. ... najnižje lege Sonca nad obzorjem v kakem kraju na Zemlji. Gre torej za.
egipčanski algoritem - Presek
http://www.presek.si/13/13-2-Grasselli.pdfSimbola za seštevanje pri starih Egipčanih še ni bilo. Seštevanje so ... zitev ulomka z vsoto različnih osnovnih ulomkov in kdaj še ulomkov t oziro- ma~. Ulomek i ...
nagradna naloga - Presek
http://www.presek.si/15/884-Petkovsek.pdf... ki pa ima rahel prizvok n ečesa nasilnega. Ker sestavnim delom aritmetičnega izraza, ki ima obliko vsote, rečemo členi (prim. izraze enočlenik, dvočlenik ipd.) ...
ogrejmo se za kongruence - Presek
http://www.presek.si/15/902-Lavric-Euler.pdfkongruenca (ujemanje, skladnost) . Rekli bomo, da sta dva dneva kongruentna. če imata isto ime (nedelja, ponedeljek, ...). Na isto ime naletimo vsakih sedem ...
pobočje nanosa - Presek
http://www.presek.si/30/1522-Likar.pdfKljucne besede: fizika, oblika pobocja, strmina. Elektronska verzija: http://www.presek.si/30/1522-Likar.pdf c 2003 Društvo matematikov, fizikov in astronomov ...
cevov izrek - Presek
http://www.presek.si/20/1115-Vencelj.pdfNaj bo dana daljica AB in točka C E (A, B). Pravimo, da ... je neko pozitivno realno število >., zato lahko tudi rečemo, da točka C ... Višinska točka to rej ob staja .
GLASBENA LESTVICA, 2.del - Presek
http://www.presek.si/16/928-Vencelj.pdfacijska matematika, nihanje strune, glasbena lestvica, verižni ulomki. ... "Melodija" iz osnovnih tonov c, d, e, f, gi a, h, C se imenuje C-durova lestvica.
pravilni petkotnik - Presek
http://www.presek.si/19/1094-Vencelj-petkotnik.pdfList za mlade matematike, fizike, astronome in racunalnikarje. ISSN 0351-6652. Letnik 19 (1991/1992). Številka 4. Stran 213. Marija Vencelj: PRAVILNI ...
množenje na prste - Presek
http://www.presek.si/3/3-1-Vrabec.pdfPre pro s t o , ka j ne ? Z malo vaje se lahko č lo vek tako izuri, da vidi rezult a t v trenutku . Toda , a l i re s pr ide vedno prav i rezul - tat? Poizkusimo še 9·6: 28.
potenčna števila - Presek
http://www.presek.si/20/1115-Grasselli.pdfElektronska verzija: http://www.presek.si/20/1115-Grasselli.pdf ... POTEN ČNA ŠTEVILA ... hitro pridemo do drugih rešitev enačb e (4) v naravnih številih.
sprehod po megli - Presek
http://www.presek.si/24/1295-Rakovec.pdfZa majhno kroglico je sila upora premo so- razmerna hitrosti padanja v in polmeru kroglice r; tedaj velja Stokesov linearni zakon upora Fu =Fs =61rf.l rv (tu je f.l ...
paradoksa s tekočinami - Presek
http://www.presek.si/18/1023-Strnad.pdfpoglavje o tekočinah. prvi v del. ki obravnava mirujoče tekočine. hidrostatiko. drugi v del ... kot drugi pred njim. na primer Simon Stevin. je opredelil tlak v mirujoči.
zvezda ki pulzira - Presek
http://www.presek.si/14/859-Prosen.pdfTokrat ti predlagamo, da opazuješ zvezdo Eta (7)) v ozvezdju Orla in ... Orla. S pozornim in vztrajnim opazo-. 3,5m vanjem spremembo sija te zvezde zagotovo.